RAZVOJ in DOSEŽKI DRUŠTVA

1948 V okviru Zgodovinskega društva za Slovenijo je ustanovljena Arhivska sekcija. Tako društvo kot sekcija sta veliko pozornosti posvečala ureditvi arhivske službe v Sloveniji in restituciji arhivskega gradiva.
1950 Na podlagi jugoslovanskega Splošnega zakona o arhivih je ustanovljen Arhivski svet Ljudske republike Slovenije, posvetovalno strokovno telo Ministrstva za znanost in kulturo LRS.
1953 Ustanovljena je Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije, ki predlaga, da se po republikah ustanovijo arhivska društva. Vanjo se po ustanovitvi vključi Društvo arhivskih delavcev LRS. Ime zveze se je večkrat spremenilo: Zveza društev arhivskih delavcev Jugoslavije (1955 do 1980), Zveza društev arhivistov Jugoslavije (1959 do 1964).
1954 Društvo arhivskih delavcev LR Slovenije je 27. aprila ustanovljeno na občnem zboru v Ljubljani.
1956–1961 Društvo v sodelovanju z arhivi po vsej državi organizira arhivske tedne, v okviru katerih se predstavlja arhivsko gradivo in arhivsko službo po šola in radiu, z objavami v osrednjih in lokalnih časopisih ter razstavah. 1959 Državni arhiv Slovenije predstavi svoje delovanje v osrednjem televizijskem dnevniku.
1960 Skladno s preimenovanjem zveze v Zvezo društev arhivistov FLR Jugoslavije leto prej se društvo preimenuje v Društvo arhivarjev LR Slovenije.
1962 V Novem mestu društvo organizira svoje prvo zborovanje. Tema zborovanja je “Problemi arhivov in dela v arhivih”.
1964 Društvo vodi priprave za republiški arhivski zakon: po naročilu Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izdela elaborat Stanje, problemi in perspektive arhivske službe v Sloveniji. Decembra elaborat obravnava republiška skupščina. Društvo pripravi osnutke zakonov o arhivskem gradivu, arhivskem svetu in Arhivu Slovenije. Februarja 1966 je sprejet Zakon o arhivskem gradivu in o arhivih.
1965 Društvo izda Vodnik po arhivih Slovenije.
1966 Z željo po vključevanju članov iz različnih strok se društvo preimenuje v Arhivsko društvo Slovenije.
1966 Na podlagi republiškega arhivskega zakona je ustanovljena Skupnost arhivov Slovenije (SAS), ki združuje vse arhive in organe v republiki, ki samostojno opravljajo službo varstva arhivskega gradiva. SAS prevzame del nalog društva (mdr. koordinacija in sodelovanje s tujimi arhivskimi službami, organizacija strokovnega izpopolnjevanja, izdajanje strokovne literature) in 1970 postane članica Mednarodnega arhivskega sveta.
1973 Društvo objavi Odprto pismo v zvezi z restitucijo arhivskega gradiva iz Avstrije in Italije ob 50-letnici podpisa neizpolnjenega Arhivskega sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo iz leta 1923. Pismo je v devetsto izvodih poslano na različne naslove doma in v tujini, med drugim Mednarodnemu arhivskemu svetu.
1974 Društvo aktivno sodeluje pri organizaciji zgodovinskih krožkov na srednjih šolah. V šol. letu 1974/75 Zavod za šolstvo razpiše prve teme za zgodovinske krožke. Člani društva sodelujo pri pripravi tem in na seminarjih za mentorje.
1975–1990 Avstrija restituira Jugoslaviji večji del arhivskega gradiva na podlagi Sporazuma iz leta 1923 in Protokola iz 1958, ki se nanaša na gradivo, odpeljano med drugo svetovno vojno. Z Avstrijo ostajajo še odprta vprašanja, zlasti v Štajerskem deželnem arhivu.
1976 Društvo proglasi 20. oktober za dan slovenskih arhivov. Pri tem se opira na okrožnico izdano 20. oktobra 1943 okrožnemu kulturnemu referentu v Velikih Laščah z navodilom, da naj reši čimveč arhivskega gradiva z opustošenega gradu Turjak.
1977 Po dolgotrajnem prizadevanju društva je uveden predmet arhivistika na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
1978 Društvo je prejemnik spominskega odlikovanja Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije. Obenem več članov društva prejme odlikovanje za svoje delo v zvezi.
1978 Društvo prične z izdajanjem strokovne revije ARHIVI, ki izhaja še danes.
1980 Društvo prične z izdajanjem serije Viri za slovensko zgodovino. Prvo številko serije je pripravil dr. Janko Pleterski z naslovom Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917.
1981 Sekcija arhivskih delavcev izven arhivskih ustanov je ustanovljena v okviru društva.
1983 Ob 30-letnici zveze društvo imenuje šest častnih članov, ki so bili člani komisije za izpolnitev sporazumov o vračanju arhivskega gradiva iz Avstrije. Ostali člani komisije, ki so bili zaposleni v arhivih, so dobili za svoje delo priznanja. Med 1983 in 2011 je bilo podeljenih enajst častnih članstev za izredne zasluge za razvoj arhivistike, za razvoj in uresničevanje programskih usmeritev društva ter razvoj društva nasploh.
1985 Društvo prične z organizacijo mednarodnih bilateralnih strokovnih srečanj – “arhivski dnevi”. Prvi je slovensko-bavarski arhivski dan. V letih 1986 in 1989 so potekala bilateralna srečanja z italijanskimi in madžarskimi arhivskimi službami.
1991 Oktobra Arhivsko društvo Slovenije izstopi iz Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije.
1992 Aprila je društvo sprejeto v Mednarodni arhivski svet, kategorijo B, kjer so združena društva na državni ravni.
1994 Društvo imenuje skupino za oblikovanje pripomb in predlogov v zvezi z novim arhivskim zakonom. Dve leti kasneje izda memorandum zaradi zavlačevanj v zvezi z arhivsko zakonodajo – Zakon o arhivskem gradivu in arhivih stopi v veljavo leta 1997.
2002 Prvič sta podeljeni Aškerčeva nagrada in Aškerčevo priznanje za posebne dosežke v arhivistiki. Nagrade so poimenovane po pesniku Antonu Aškercu, ki je med 1898 in 1912 urejal arhiv Magistrata v Ljubljani in velja za utemeljitelja slovenske arhivistike.
2004 Na slovesnosti ob 50-letnici društva so podeljena priznanja štirinajstim zaslužnim članom, ki so se izkazali pri opravljanju uredniških, tajniških in predsedniških del. Zbrane je nagovorila takratna ministrica za kulturo Andreja Rihter.
2006 Pomemben korak uspe uredništvu publikacije Arhivi, ki poskrbi za vključitev revije v dve najpomembnejši mednarodni podatkovni bazi za zgodovinske znanstvene publikacije – Historical Abstracts in America: History and Life, ki ju vodi ameriška organizacija ABC Clio (več o trenutni vključenosti v podatkovne baze na spletni strani Arhivov).
2008 V Tuhelju na Hrvaškem poteka 1. mednarodno posvetovanje Okrogla miza arhivistov Slovenije in Hrvaške. Sklenjeno je, da bodo posvetovanja bienalna. Podpisana je Deklaracija o sodelovanju med Arhivskim društvom Slovenije in Hrvaškim arhivističnim društvom.
2010 V sodelovanju z arhivsko mrežo v Sloveniji je izdana publikacija z naslovom Slovenski arhivi se predstavijo, ki je namenjena večji razpoznavnosti arhivske dejavnosti in posnetku stanja današnje arhivske mreže. 2013 sledi ponatis.
2013 Na zborovanju v Novi Gorici društvo predstavi Spomenico o ureditvi vprašanj arhivov z republiko Italijo. Podporo Spomenici izrazi kar dvajsetih uglednih inštitucij, društev in organov lokalne samouprave s svojimi podpisi. Prav tako v pismu izreče podporo predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor. Restitucija arhivskega gradiva iz Italije, kljub prizadevanjem društva, ostaja nerešeno vprašanje.
2014 V Čatežu društvo organizira mednarodno konferenco z naslovom “Arhivi v krizi”, na kateri sodelujejo arhivi in arhivska društva Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Vojvodine.
RAZVOJ in DOSEŽKI DRUŠTVA
Scroll to top