SKLEPI 23. ZBOROVANJA ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE
V Komisiji za sklepe so bili mag. Metka Bukošek, Nataša Budna Kodrič, mag. Bojan Cvelfar, Mirjana Kontestabile Rovis, Judita Šega in dr. Jedert Vodopivec. Sklepi so bili sprejeti 12. 10. 2007.
- sklep:
Ugotovljeno je bilo, da je metodologija za oceno pogojev materialnega varstva uporabna in da se do posvetovanja v Radencih uporabi za popis preostalih depojev. Metodologijo je moč priporočiti tudi ustvarjalcem in pritegniti ostale slovenske univerze (mariborsko, primorsko in novogoriško) ter povabiti k sodelovanju tudi arhive iz sosednjih držav, kot so Hrvaška, Italija in Avstrija.
Da bi se izognili napakam pri pridobivanju in obnovi arhivskih skladišč, bi bilo nujno potrebno:
- V bodoče ob pridobivanju novih arhivskih depojev zagotoviti, da arhivi aktivno sodelujejo pri nastajanju projektne naloge, gradbenega načrta, so vključeni v nadzor izvedbe gradnje in sodelujejo pri prevzemu dokončane stavbe.
- Opraviti temeljito revizijo načrtov pred začetkom del, pri kateri morajo aktivno sodelovati tudi predstavniki arhiva. V tej fazi se še da odpraviti pomanjkljivosti, ki jih projektant v načrtu ni zajel, so pa za opravljanje arhivske službe in varstvo arhivskega gradiva bistvenega pomena.
- Potrebno je doseči, da je odgovorni arhivisti in projektanti upoštevajo vse potrebne predpise o materialnem varstvu arhivskega gradiva.
- V projektu načrtovanih del mora biti predviden maksimalni obseg gradbenih, inštalaterskih in obrtniških del, ki brez uporabe klimatskih naprav zagotavljajo ustrezne klimatske pogoje za trajno hrambo arhivske dediščine. Vsa naknadno izvedena dela, ki se med gradnjo ali po njej pokažejo kot nujno potrebna, zahtevajo znatna dodatna sredstva, kar pa povzroči, da izpadejo druga pomembna dela. Praksa je pokazala, da so pomanjkljivo izvedena gradbena dela praktično nepopravljiva.
- Aktivno sodelovanje bodočega uporabnika prostorov z izvajalci del in financerjem. Žal se prepogosto dogaja, da bodočih uporabnikov, ki niso investitorji in s tem tudi ne financerji, izvajalci del sploh ne upoštevajo. Ker niso stranka v postopku, niso vabljeni niti na tehnični prevzem adaptiranih prostorov.
- Neodvisni nadzor del mora biti v prid bodočega uporabnika.
- Obvezna vključenost arhivske inšpekcijske službe pri celotnem projektu. Nedopustno je, da inšpektor za arhivsko gradivo ni vabljen na tehnični pregled objekta, tako kot npr. zdravstveni, sanitarni, požarni in drugi inšpektorji. Arhivsko gradivo vendarle zahteva specifične pogoje, določene z normativnimi akti.
- Smiselnost adaptacij starih stavb v arhivsko skladišče je pogosto vprašljiva. Zlasti je problematična nosilnost stropov in hidroizolacije kletnih in polkletnih prostorov.
- Funkcionalnost prostorov se pri novogradnjah lahko povsem prilagodi bodočim uporabnikom in potrebam delovnega procesa, pri adaptacijah pa je končni rezultat le skupek bolj ali manj sprejemljivih kompromisov in prilagoditev obstoječi arhitekturi.
- Pri novogradnjah, namenjenih za arhivska skladišča, je potrebno strogo spoštovati pravila gradbene fizike ter uporabljati klasične materiale in tehnike, pri čemer je treba vedeti, da je taka gradnja kratkoročno dražja, vendar pa se dolgoročno ekološko in ekonomsko izkaže kot upravičena.
- Časovna usklajenost del med več uporabniki stavbe bi pripomogla k zmanjšanju podvajajočih se del, nemotenosti delovanja: izpadi elektrike, vklopi alarmov…
- Odgovornost za slabo opravljena dela. Ni pomembno, da so dela izvedena v okviru predvidenih finančnih kalkulacij, ampak da so dobro opravljena. Če niso, je treba dokazati napake, najti krivca in ga ustrezno kaznovati.
ADS bo o pereči problematiki javnost opozoril na tiskovni konferenci.
- sklep:
Za delovanje strokovnih delovnih skupin je potrebno pripraviti pravno podlago in spodbujati njihovo nadaljnje delo. Potrebno je izdelati ustrezno strategijo razvoja slovenske arhivistike.
- sklep:
ADS podpira predlog, da ob morebitnem sprejemu nove pokrajinske zakonodaje pokrajinski arhivi delujejo v okviru pokrajinskih uprav in da se pri prenosu finančnih sredstev le-ta prenesejo na tisto pokrajino kjer je sedež regionalnega arhiva.
- sklep:
ADS podpira ugovor in pripombe na 3. člen predloga določitve plačilnega razreda delovnih mest skupine G in podskupine G2 k aneksu h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS sindikata SVIZ, da ni utemeljene osnove, da se delovna mesta v arhivih uvrščajo v nižje plačilne razrede kot v muzejih in knjižnicah. Zato predlagamo, da se razvrstitev ustrezno popravi in uskladi z muzeji in knjižnicami.
- sklep:
Ker letos mineva 60 let od podpisa mirovne pogodbe z Italijo, je treba ponovno opozoriti na nerešen problem restitucije arhivskega gradiva, ki je po drugi svetovni vojni ostalo v italijanskih arhivih in drugih kulturno-varstvenih ustanovah. Zato komisija za sklepe 23. arhivskega zborovanja predlaga, da se o tej problematiki ponovno seznani Ministrstvo za zunanje zadeve RS in Ministrstvo za kulturo RS ter od njiju zahteva, da država Slovenija po ustrezni poti intervenira, da se končno rešijo tista določila mirovne pogodbe z Italijo, ki zadevajo vračanje arhivskega gradiva in drugih kulturnih dobrin.
- sklep:
Razpis za aktivno sodelovanje na zborovanju arhivistov je javen. Prijavi se lahko kdorkoli, prijete prispevke sprejema in zavrača izvršni odbor ADS. Zato je zaželeno, da se v prid arhivske stroke udeležbe prijavljenih referentov administrativno ne onemogoča.