Poročilo o delu Arhivskega društva Slovenije v mandatnem obdobju marec 2002 – april 2004

zvršni odbor društva, izvoljen na občnem zboru 20. marca 2002, je imel v tem mandatnem obdobju 11 sej, na katerih smo obravnavali tekočo problematiko v zvezi z izpolnjevanjem programa dela društva.

Izdajateljska dejavnost

1. Arhivi:
Izšle so 4 številke, za vsako leto 2, in sicer:

– junija 2002 je izšla 1. številka Arhivov za leto 2002 (letnik 25), posvečena sedemdesetletnici dr. Jožeta Žontarja. Ker je bila namenjena počastitvi življenjskega jubileja, sta bili vsebinska zasnova in oprema nekoliko drugačni. Publikacija je bila predstavljena 26. junija 2002 v čitalnici Arhiva Republike Slovenije, na slovesnosti v počastitev jubilanta Jožeta Žontarja, katere soorganizator je bilo tudi društvo.

– februarja 2003 je izšla 2. številka Arhivov za leto 2002 (letnik 25)
Za izdajanje revije Arhivi nam je v letu 2002 Ministrstvo za kulturo odobrilo 1.900.000 SIT (1.200.000 iz postavke arhivska dejavnost in 700.000 iz postavke založništvo), Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pa 1.230.000 SIT.

– oktobra 2003 je izšla 1. številka Arhivov za leto 2003 (letnik 26), posvečena sedemdesetletnici aktivne društvene članice Marije Oblak Čarni. Predstavljena je bila v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani 22. oktobra, skupaj z 21. številko zbirke Viri.

– februarja 2004 je izšla 2. številka Arhivov za leto 2003 (letnik 26)
Za pripravo obeh številk za leto 2003 smo imeli na razpolago okrog 4.100.000 SIT (2.100.000 od Ministrstva za kulturo, 1.330.000 od Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, preostalo iz naročnine in prodaje).

2. Viri:

izšle so 3 številke:

– konec septembra 2002 je izšla 17. številka (Božo Repe, Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, I. del: Opozicija in oblast), katere izid je omogočilo Ministrstvo za kulturo, ki nam je v projektnem razpisu zanjo namenilo 2.000.000 SIT. Številka je bila v oktobru 2002 predstavljena v Mariboru, na zborovanju zgodovinarjev, in v Ljubljani, v prostorih Arhiva Republike Slovenije. V letu 2002 sta bili opravljeni tudi dve predstavitvi 16. številke Virov (Vida Deželak Barič, Pokrajinske konference Komunistične partije Slovenije na Primorskem 1942-1944, in sicer aprila v prostorih Arhiva Republike Slovenije v Ljubljani, junija pa v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici.

– maja 2003 je izšla 18. številka (Božo Repe, Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, II. del: Slovenci in federacija). Večino denarja zanjo je prispeval Arhiv Republike Slovenije, manjši del sredstev pa sta primaknila Arhivsko društvo Slovenije in upokojeni arhivski delavec Peter Ribnikar, ki je v ta namen poklonil denarno nagrado Aškerčevega priznanja za posebne dosežke v arhivistiki. Publikacije je bila predstavljena 14. maja v Arhivu Republike Slovenije, na njej pa so sodelovali tudi zunanji gostje. Predstavitev je vodila novinarka Ljerka Bizilj, svoje izkušnje in spomine na tisti čas pa sta predstavila tudi nekdanji predsednik predsedstva (Socialistične) Republike Slovenije Janez Stanovnik in podpredsednik zadnjega izvršnega sveta Živko Pregelj.

– oktobra 2003 je izšla 21. številka (Navodila za delo varnostnih organov v Socialistični Republiki Sloveniji; uvodne študije so napisali dr. Lovro Šturm, mag. Ljuba Dornik Šubelj in mag. Pavle Čelik), ki jo je večinsko financirala fundacija Perennia. Arhivsko društvo Slovenije je primaknilo 400.000 SIT. Publikacija je bila predstavljena 22. oktobra v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. Na njej so sodelovali prof. dr. Jerca Vodušek Starič ter avtorji uvodnih študij
V programu društva za leto 2003 je bila tudi izdaja 19. številke Virov (Božo Repe, Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, III. del: Osamosvojitev in mednarodno priznanje), ki pa ni izšla. Ministrstvo za kulturo nam je namreč zanjo odobrilo le 400.000, kar pa je bilo še za tisk odločno premalo (predračun za to številko je namreč znašal 2.500.000 SIT).Sredstva smo skušali dobiti iz drugih virov, zato smo se pisno in osebno obrnili na številne naslove (podjetja, politične stranke, lokalne skupnosti, upravne organe, ugledne posameznike iz političnega življenja), a odziv je bil le minimalen. Številko smo dali v plan za leto 2004 in izgleda, da bomo letos uspešnejši.

Aškerčeve nagrade in priznanja za posebne dosežke v arhivistiki

Po večletnih prizadevanjih je v letu 2002 društvo uspelo podeliti Aškerčevo nagrado in Aškerčevo priznanje za posebne dosežke v arhivistiki. Ministrstvo za kulturo je v ta namen odobrilo milijon tolarjev, na osnovi česar sta bili razpisani ena nagrada in eno priznanje. Slovesna podelitev je bila 23. oktobra 2002 v prostorih Mestne občine Ljubljana, nagrajenca pa sta bila dr. Jože Žontar, ki je prejel Aškerčevo nagrado za življenjsko delo na področju arhivistike, in Peter Ribnikar, ki je za objavo arhivskih virov prejel Aškerčevo priznanje. Slavnostni govornik na prireditvi je bil zgodovinar dr. Vasilij Melik, v uvodu pa sta spregovorila tudi županja mestne občine Ljubljana Viktorija Potočnik in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Ciril Baškovič.
Za lažje delo Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in priznanj je bil pripravljen in na občnem zboru 19. marca 2003 sprejet poslovnik za delo te komisije.

Zborovanja

V tem mandatu smo prekinili prakso vsakoletnih tridnevnih arhivskih posvetovanj in leta 2002 zborovanja nismo organizirali. Mnenje izvršnega odbora, pridobljeno tudi na podlagi razprav med člani je namreč bilo, da smo v zadnjem obdobju veliko strokovnih vprašanj že obdelali in da bo dovolj, če bodo odslej večdnevna posvetovanja le vsaki dve leti, izmenjaje z zborovanji zgodovinarjev. Na ta način bo mogoče vsako drugo leto izpeljati tudi podelitev Aškerčeve nagrade in priznanja za posebne dosežke v arhivistiki. Od Ministrstva za kulturo namreč ne dobimo dovolj denarja, da bi vsako leto lahko izpeljali obe prireditvi.
Zborovanje je bilo ponovno organizirano v letu 2003. Potekalo je v Kopru od 8. do 10. oktobra; pri organizaciji so nam pomagali kolegi iz koprskega pokrajinskega arhiva. Osrednja tema zborovanja je bila Arhivi in arhivsko gradivo v času tranzicijskih sprememb, zadnji dan zborovanja pa je bil namenjen predstavitvi InfoArha, računalniškega programa za delo v arhivih, ki je še v pripravi. Na temo InfoArha je vse dni zborovanja potekala tudi računalniška delavnica, ki so jo vodili predstavniki programerske hiše Hermes. V okviru strokovne ekskurzije smo si ogledali pivovarno in pražarno kave Emonec v Kopru ter znamenito cerkvico v Hrastovljah. Zbornik z referati je izšel že pred zborovanjem. Večino denarja za zborovanje je prispevalo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, generalni pokrovitelj pa je bila Mestna občina Koper. Za udeležence zborovanja, ki niso zaposleni v javnih arhivih smo tokrat prvič uvedli kotizacijo (10.000 SIT na osebo), s katero smo pokrili del stroškov.
V prihodnje bo verjetno potrebno razmišljati o kotizaciji za vse udeležence.

Mednarodno sodelovanje

V letu 2002 smo se predstavniki društva udeležili naslednjih arhivskih zborovanj:

– Nemčija (Trier, 17.- 20. september, Nada Jurkovič – Zgodovinski arhiv Ptuj)

– Hrvaška (Vodice, 3.–5. oktober, Bojana Aristovnik – Zgodovinski arhiv Celje, Aleksandra Pavšič Milost – Pokrajinski arhiv v Novi Gorici)

– Bosna in Hercegovina (Tuzla, 17. – 19. oktober, Nada Čibej – Pokrajinski arhiv Koper)

Stike smo navezali tudi z arhivskim društvom Madžarske, s katerim nameravamo, tako kot z drugimi društvi, izmenjavati publikacije in se udeleževati njihovih zborovanj.

V letu 2003 pa so se predstavniki društva udeležili naslednji zborovanj:

– Madžarska (Szolnok, 12. – 15. avgust, Gordana Šovegeš – Pokrajinski arhiv Maribor)

– Nemčija (Chemnitz, 30. september – 3. oktober, Brane Kozina – Zgodovinski arhiv Ljubljana

– Hrvaška (Karlobag, 2. – 4. oktober, Polona Mlakar – Arhiv Republike Slovenije, Metka Bukošek – Zgodovinski arhiv Celje)

– Bosna in Hercegovina (Tuzla, 16. – 17. oktober, Nada Čibej – Pokrajinski arhiv Koper, Miroslav Novak – Pokrajinski arhiv Maribor)

Društvo je še zmeraj član Mednarodnega arhivskega sveta, predmet mednarodne izmenjave so tudi društvene publikacije.

Razno

– V skladu z zakonom o medijih smo opravili vse potrebno za vpis revije Arhivi v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo.

– Na podlagi vloge, ki smo jo poslali januarja 2003, je Ministrstvo za kulturo v maju 2003 Arhivskemu društvu Slovenije podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture.

– Strokovne ekskurzije: v maju 2003 je društvo skupaj s turistično agencijo Columbus iz Maribora organiziralo strokovno ekskurzijo v Nemčijo, za katero je bilo veliko zanimanja in je lepo uspela. Za maj leta 2004 pa je predvidena ekskurzija v Francijo (Provansa in Azurna obala) za katero so tudi že zbrane prijave. Pri strokovnih ekskurzijah je društvo le organizator, finančnih sredstev ne prispeva.

– Predstavnika društva sta se v letu 2003 (predsednica in tajnik) in v letu 2004 (predsednica) udeležila dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistika, dokumentalistika in informatika v Radencih. V letu 2003 smo med udeleženci opravili anketo, s katero smo želeli izvedeti, ali med delavci, ki delajo z dokumentarnim gradivom, obstoja interes, da bi v okviru društva obudili delovanje njihove sekcije. Odziv med udeleženci je bil minimalen, iz česar sklepamo, da trenutno ni potrebe po taki sekciji. Če se bo potreba pojavila, prosimo arhiviste, ki delajo v zunanji službi, da to sporočijo.

– Na podlagi 41. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS št. 96/2002) je v letu 2003 društvo imenovalo člana v strokovni svet Pokrajinskega arhiva Maribor in v strokovni svet Zgodovinskega arhiva Ljubljana.

– Na prošnjo Sekcije za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije je na njihovem zborovanju z naslovom »Sodelovanje in partnerstvo«, društvo predstavilo arhivsko dejavnost. Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani je ob tem predlagala, da bi to računalniško predstavitev arhivov, dopolnjeno s priložnostno razstavo, ob kulturnem prazniku 2004 ponovili v njihovi enoti Kolodvor v Ljubljani. V soglasju z direktorji slovenskih državnih arhivov je društvo pobudo sprejelo. Razstava z naslovom Arhivi, varuhi preteklosti, je imela namen predstaviti dejavnost in organiziranost slovenskih arhivov, hkrati pa obiskovalcem ponuditi na ogled tudi nekaj drobcev iz njihovih fondov in zbirk. Vsak arhiv je bil zastopan s štirimi dokumenti. Od 8. do 25. februarja je bila razstava na ogled v Enoti Kolodvor (Trg OF 10), od 26. februarja do 8. marca v matični Mestni knjižnici na Židovski ulici, v drugi polovici aprila pa bo gostovala še na Osnovni šoli Vič v Ljubljani. Obiskovalcem je na voljo tudi majhen katalog (22 strani) s kratko predstavitvijo teme in seznamom razstavljenih dokumentov.

– Bili smo priča številnim veselim dogodkom (med drugim odprtju novih prostorov za arhive v kar štirih krajih: Celje, Dolina pri Lendavi, Ravne na Koroškem, Škofja Loka), pretresli pa sta nas tudi dve zelo žalostni novici. Izgubili smo namreč kar dva zvesta in aktivna člana društva: v juliju 2003 nekdanjo predsednico mag. Kristino Šamperl Purg s Ptuja, v oktobru 2004 pa nekdanjega podpredsednika dr. Toneta Ferenca iz Ljubljane.

– v tem mandatu je dejavnost društva močno otežila nova določba Ministrstva za kulturo, ki zahteva, da mora društvo pri vsakem projektu, za katerega želi dobiti sredstva iz državnega proračuna, tretjino sredstev zagotoviti iz drugih virov. Društvo je prisiljeno iskati donatorska oziroma sponzorska sredstva, kar pa je v današnjih zaostrenih tržnih razmerah izredno težko.

– Društvo ima okoli 215 članov.
Aleksandra Pavšič Milost