Archeion, archīum, arhiv

Če v SSKJ vtipkamo iskalno geslo arhiv, dobimo naslednje zadetke:
arhív -a m (ȋ)
zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; hraniti v arhivu; pregledati in urediti arhiv; državni, pokrajinski arhiv; nadškofijski, šolski, zasebni arhiv / elektronski arhiv; filmski arhiv zvitki filmskih trakov / obširni vatikanski arhivi
// prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv; direktor arhiva / Zgodovinski arhiv
// zbirka (digitalnih) dokumentov, podatkov o preteklih dogodkih (na računalniku) sploh: fotografija je iz osebnega arhiva; dodajanje, uvrščanje datotek v arhiv.

Nadaljnje iskanje po spletu privede do tega, da beseda arhiv izhaja iz nem. Archiv in fr. archives, povzeto po archīum, archīvum (lat.), ki je romanizirana oblika grške besede arkheĩon, arkhḗion (vladno poslopje, mestna hiša), izpeljanke iz gr. árkhō (vladam).

Gre za precej močno besedo – in z močjo pride odgovornost. Iz tega razloga je bil leta 1996 na XIII. mednarodnem arhivskem kongresu Mednarodnega arhivskega sveta v Pekingu na Kitajskem sprejet Kodeks arhivske poklicne etike, ki služi kot vodilo zaposlenim v arhivih po celem svetu.

Arhiv niso namreč samo dokumenti in zidaki. So tudi ljudje, ki skrbijo za to, da arhiv živi, raste in uspeva. Arhivski strokovni uslužbenci morajo po opravljenem pripravništvu opravljati strokovni izpit iz varstva arhivskega gradiva pri Komisiji za strokovne izpite na področju varstva arhivskega gradiva, ki deluje pri Arhivu Republike Slovenije za pridobitev naziva arhivski tehnik, arhivski sodelavec oziroma arhivist. Ob njih delo opravljajo še informatiki, konservatorji in restavratorji ter fotografi-dokumentalisti, ki zapolnjujejo mozaik varstva gradiva. “Na terenu” pa najdemo številne uslužbence javnopravnih oseb, ki morajo biti strokovno usposobljeni za delo z dokumentarnim gradivom – za prve korake pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine.

Danes obsega slovenska arhivska mreža en državni arhiv in šest regionalnih arhivov ter tri arhive Rimskokatoliške cerkve. V Sloveniji poleg tega delujejo specialni arhivi (več o arhivih izveste s klikom na interaktivni zemljevid na naslovni strani naše spletne strani oziroma v publikaciji Slovenski arhivi se predstavijo).

Slovenski arhivi nudijo uporabnikom arhivov preko svojih spletnih strani precej uporabnih informacij, zato vas bomo na tem mestu raje usmerili nanje, dodatno pa bi opozorili na:
seznam zakonodaje, ki se navezuje na dokumentarno in arhivsko gradivo, najdete na spletni strani Arhiva Republike Slovenije,
– za lažje iskanje po fondih in zbirkah javnega arhivskega gradiva sta na voljo iskalnika ARS iskalnik in SIRAnet,
– slovenski arhivisti za potrebe raziskav redno evidentirajo gradivo, ki je v zamejstvu in po svetu ter se nanaša na Slovenijo in Slovence, svoje izsledke pa objavljajo v evidenci, ki je dostopna na spletni strani Arhiva Republike Slovenije,
– širše iskanje omogoča Arhivski portal Evrope, ki nudi dostop do informacij o arhivskem gradivu iz različnih evropskih držav in vključuje podatke o arhivskih ustanovah po Evropi,
– ob čedalje večji popularnosti na spletu dostopnega digitaliziranega gradiva pa vsem ljubiteljem srednjeveških listin priporočamo Monasterium.net – evropski virtualni arhiv listin!

Če želite zvedeti več o arhivskih zakladih v Sloveniji, vam priporočamo zbornik Arhivi – zakladnice spomina (2014), ki je plod sodelovanja slovenskih arhivov in v katerem so predstavljene najlepše, najzanimivejše, najstarejše, najprelomnejše, naj… arhivalije, ki se nahajajo med 75 kilometri arhivskega gradiva v Sloveniji od 9. stoletja dalje.

Nazadnje pa še naša prošnja – podarite arhivsko gradivo arhivom! Tako bo najbolje poskrbljeno za kulturno dediščino človeka.

Archeion, archīum, arhiv
Scroll to top