20. oktobra 1943 je Načelnik odseka za narodno vzgojo in prosveto na osvobojenem slovenskem ozemlju Okrožnemu kulturnemu referentu v Velikih Laščah poslal dopis, v katerem je pisalo: »Po osebnih sporočilih smo izvedeli, da gre na gradu Turjaku v izgubo mnogo arhivskega gradiva iz arhiva Turjačanov. Gradivo ima gotovo mnogo dragocenih podatkov o preteklosti tako kraja kakor družine Turjačanov, gotovo največ pa o socialni preteklosti našega kmeta in naše vasi. … Takoj poišči človeka, ki bo … papirje … pobral in v varnem zaboju shranil … Gre za vsak košček papirja, za vsako knjigo in vsak zapisek. … Ker gre za narodno zgodovinsko dragoceno gradivo, stori takoj vse, da se reši čim več in čim prej.« Sredi vojne vihre si je, ob vsem pomanjkanju in nevarnostih, tedanja oblast vzela čas, da poskrbi za arhivsko gradivo.
Prizadevanje in skrb za arhivsko gradivo je leta 1954 privedlo do ustanovitve Arhivskega društva Slovenije, ki je leta 1976 izbralo 20. oktober, na podlagi dopisa iz leta 1943, za dan slovenskih arhivov. Ustanovni člani so se zavedali, da za uresničevanje programa društva, ki je neobhodno povezan z razvojem slovenskih arhivov, njegove lastne moči ne bodo zadostovale in bo moralo iskati pomoči tudi pri drugih, kar še vedno drži.
Danes obeležujejo svoj dan slovenski arhivi – en državni, šest regionalnih in trije cerkveni arhivi ter dva specialna arhiva. Skoraj vsi se soočajo z enakimi težavami – neustrezni prostori za hrambo arhivskega gradiva in delo, premajhna kadrovska zastopanost, pomanjkanje finančnih sredstev za informacijsko-komunikacijske tehnologije…
Želela bi poudariti, da se kljub zatečenemu stanju lahko storijo majhni, a trdni, koraki na poti, ki pa mora biti jasno začrtana. Nujna je vztrajnost, predanost, včasih tudi drzna dejanja, predvsem pa vizija.
Vsem želim vizije in moči za spremembe.
Hana Habjan, predsednica