|
|
19. marca 2003 so člani Arhivskega društva Slovenije (ADS) - na seznam udeležencev se jih je vpisalo 71 - ob 10. uri zasedli stole in stojišča spodnje avle Arhiva Republike Slovenije v Ljubljani. Arhiv že od samega začetka nudi prostore ter tehnično in moralno podporo tajništvu društva, uredništvoma društvenih publikacij in sestankom njegovih organov, za kar smo se dolžni že uvodoma zahvaliti.
Predsednica Aleksandra Pavšič Milost je na začetku pozdravila udeležence in podala predlog delovnega predsedstva, v katerega so člani brez obotavljanja imenovali mag. Draga Trpina (predsednik) ter Mijo Mravljo in Metko Bukošek (članici). Suzana Felicijan Bratož je pisala zapisnik, ki sta ga overovila mag. Daniela Juričić Čargo in mag. Vladimir Kološa.
Občni zbor je potekal po ustaljenem dnevnem redu in brez zapletov (obstrukcije, žvižgov, gnilih sadežev ...). Predsednica je podala poročilo o delu društva v zadnjem letu, ki ga je s finančnimi dejstvi podprl tajnik; na oboje ni bilo pripomb, nadzorni odbor pa je poudaril, da je bilo delo opravljeno v skladu z društvenimi pravili in vestno. Dr. Matevž Košir je na kratko predstavil obe številki 25. letnika revije Arhivi, dr. France M. Dolinar pa opravljeno delo v zbirki Viri.
Sledile so minute Nade Čibej, ki je poročala o delu Komisije za popis arhivskega gradiva izven arhivov in Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj. Slednja je lani prvič podelila Aškerčevo nagrado in priznanje, in sicer dr. Jožetu Žontarju nagrado za življenjsko delo, Petru Ribnikarju pa priznanje za objavo arhivskih virov. Dejavnost te komisije in tudi siceršnja dejavnost ADS je celovito predstavljena v drugi številki revije Arhivi, v rubriki "O delu ADS". Zelo kratki sta bili poročili Komisije za marketing in Sekcije delavcev, ki delajo z dokumentanim gradivom, saj obe predvsem iz objektivnih razlogov mirujeta.
Razprava o poročilih je bila kratka, občni zbor se je med drugim strinjal s potezo izvršnega odbora (IO), ki je sredi januarja sprožil postopek za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture.
Program dela za leto 2003 se v osnovi naslanja na pretekle (dve številki Arhivov, dve do tri številke Virov, zborovanje, mednarodno sodelovanje, strokovna ekskurzija), pomembna (in boleča) pa je novost na področju financiranja, saj mora društvo pri vsakem programskem sklopu, s katerim na razpisu kandidira za sredstva Ministrstva za kulturo, samo zagotoviti 30% sredstev. Občni zbor je potrdil program dela za leto 2003.
Ker so Aškerčeve nagrade in priznanja za slovensko arhivsko stroko brez dvoma pomembni, postopek kandidiranja in izbiranja nagrajencev pa je lahko včasih tudi kočljiv, je bilo potrebno, da se s poslovnikom o delu Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj jasno opredeli načine njenega delovanja, njene pristojnosti, kriterije za dodelitev nagrade oziroma priznanja in postopke pri izbiri nagrajencev. Poslovnik mora biti podlaga in zagotovilo korektnega postopka kandidiranja, izbire in podelitve. Komisija in IO sta zato na podlagi izkušenj prve podelitve pripravila poslovnik o delu komisije, ki ga je tokratni občni zbor sprejel.
Prisotni so se strinjali tudi s povišanjem članarine z 2000 na 2500 SIT, nato pa z zanimanjem prisluhnili predstavnikom posameznih arhivov, ki so predstavili svoje izdajateljske dosežke.
Na koncu poldrugo uro trajajočega uradnega dela se je predsednica za požrtvovalno delo zahvalila članom društvenih organov, vodstvom slovenskih javnih arhivov pa za vsestransko podporo, ki jo bo društvo veselo tudi vnaprej.
Navzoči so nato zaploskali pladnjem okrepčila in se potopili v prijateljske pomenke, v katerih je bilo slišati tudi predloge za način obeležitve jubileja društva, ki se bo prihodnje leto rokovalo z Abrahamom.
Andrej Nared
|
|
